Znanstveniki na Univerzi De Montfort (DMU) v Leicesterju so opozorili, da lahko virus, podoben sevu, ki povzroča covid-19, preživi na oblačilih in se širi na druge površine do 72 ur.
V študiji, ki je preučevala, kako se koronavirus obnaša na treh vrstah tkanin, ki se pogosto uporabljajo v zdravstveni industriji, so raziskovalci ugotovili, da lahko sledi ostanejo kužne do tri dni.
Pod vodstvom mikrobiologinje dr. Katie Laird, virologinje dr. Maitreyi Shivkumar in podoktorske raziskovalke dr. Lucy Owen ta raziskava vključuje dodajanje kapljic modelnega koronavirusa, imenovanega HCoV-OC43, katerega struktura in način preživetja sta zelo podobna kot pri SARS-CoV-2, kar vodi do Covid-19-poliesterja, poliestra, bombaža in 100 % bombaža.
Rezultati kažejo, da poliester predstavlja največje tveganje za širjenje virusa. Nalezljivi virus še vedno obstaja po treh dneh in se lahko prenese na druge površine. Na 100 % bombažu virus preživi 24 ur, medtem ko na poliestru in bombažu preživi le 6 ur.
Dr. Katie Laird, vodja raziskovalne skupine za nalezljive bolezni na DMU, je dejala: »Ko se je pandemija prvič začela, je bilo malo znanega o tem, kako dolgo lahko koronavirus preživi na tekstilu.«
»Naše ugotovitve kažejo, da so trije najpogosteje uporabljeni tekstilni izdelki v zdravstvu ogroženi zaradi širjenja virusa. Če medicinske sestre in zdravstveno osebje odnesejo svoje uniforme domov, lahko pustijo sledi virusa na drugih površinah.«
Lani je Javno zdravje Anglije (PHE) kot odgovor na pandemijo izdalo smernice, v katerih je navedeno, da je treba uniforme zdravstvenega osebja industrijsko čistiti, če pa to ni mogoče, naj osebje uniforme odnese domov v čiščenje.
Hkrati smernice NHS za uniforme in delovna oblačila določajo, da je varno čistiti uniforme zdravstvenega osebja doma, če je temperatura nastavljena na vsaj 60 °C.
Dr. Laird je zaskrbljen, da dokazi, ki podpirajo zgornjo trditev, temeljijo predvsem na dveh zastarelih pregledih literature, objavljenih leta 2007.
V odgovor je predlagala, da bi vse vladne medicinske uniforme čistili v bolnišnicah v skladu s komercialnimi standardi ali v industrijskih pralnicah.
Od takrat je soavtorica posodobljenega in obsežnega pregleda literature, v katerem je ocenila tveganje tekstila pri širjenju bolezni in poudarila potrebo po postopkih za nadzor okužb pri ravnanju s kontaminiranim medicinskim tekstilom.
»Po pregledu literature bo naslednja faza našega dela ocena tveganj za nadzor okužb pri čiščenju medicinskih uniform, onesnaženih s koronavirusom,« je nadaljevala. »Ko bomo določili stopnjo preživetja koronavirusa na posameznem tekstilu, se bomo osredotočili na določitev najzanesljivejše metode pranja za odstranitev virusa.«
Znanstveniki uporabljajo 100-odstotni bombaž, najpogosteje uporabljen zdravstveni tekstil, za izvedbo več testov z različnimi temperaturami vode in metodami pranja, vključno s pralnimi stroji za gospodinjstvo, industrijskimi pralnimi stroji, pralnimi stroji za notranje bolnišnice in sistemom za čiščenje z ozonom (zelo reaktivnim plinom).
Rezultati so pokazali, da je bil učinek mešanja in redčenja vode zadosten za odstranitev virusov v vseh testiranih pralnih strojih.
Ko pa je raziskovalna skupina umazala tekstil z umetno slino, ki je vsebovala virus (da bi simulirali tveganje prenosa iz ust okužene osebe), so ugotovili, da gospodinjski pralni stroji virusa niso popolnoma odstranili in da so nekatere sledi preživele.
Šele ko dodajo detergent in zvišajo temperaturo vode, virus popolnoma uničijo. Raziskava odpornosti virusa samo na toploto je pokazala, da je koronavirus stabilen v vodi do 60 °C, vendar se inaktivira pri 67 °C.
Nato je ekipa preučila tveganje navzkrižne kontaminacije, pri čemer je skupaj prala čista oblačila in oblačila s sledmi virusa. Ugotovili so, da so vsi čistilni sistemi odstranili virus in da ni bilo tveganja za kontaminacijo drugih predmetov.
Dr. Laird je pojasnil: »Čeprav lahko iz naših raziskav vidimo, da lahko celo pranje teh materialov pri visoki temperaturi v gospodinjskem pralnem stroju dejansko odstrani virus, to ne odpravi tveganja, da bi kontaminirana oblačila pustila sledi koronavirusa na drugih površinah. Preden so bila oprana doma ali v avtomobilu.«
"Zdaj vemo, da lahko virus na nekaterih tekstilnih izdelkih preživi do 72 ur in se lahko prenese tudi na druge površine."
»Ta raziskava potrjuje moje priporočilo, da je treba vse medicinske uniforme čistiti na kraju samem v bolnišnicah ali industrijskih pralnicah. Te metode čiščenja so nadzorovane, medicinske sestre in zdravstveno osebje pa se ne smejo bati, da bi virus prinesli domov.«
Strokovnjaki za povezane novice opozarjajo, da se med pandemijo medicinskih uniform ne sme čistiti doma. Raziskave kažejo, da lahko sistemi za čiščenje z ozonom odstranijo koronavirus iz oblačil. Raziskave kažejo, da plezalna kreda verjetno ne širi koronavirusa.
S podporo Britanskega združenja za tekstilno trgovino so dr. Laird, dr. Shivkumar in dr. Owen delili svoje ugotovitve s strokovnjaki iz industrije v Združenem kraljestvu, Združenih državah Amerike in Evropi.
»Odziv je bil zelo pozitiven,« je dejal dr. Laird. »Združenja tekstilnih in pralnih podjetij po vsem svetu zdaj uvajajo ključne informacije iz naših smernic o pranju denarja v zdravstvu, da bi preprečili nadaljnje širjenje koronavirusa.«
David Stevens, glavni izvršni direktor Britanskega združenja tekstilnih storitev, trgovinskega združenja tekstilne industrije, je dejal: »V pandemičnih razmerah imamo osnovno razumevanje, da tekstil ni glavni prenašalec koronavirusa.«
„Vendar pa nam primanjkuje informacij o stabilnosti teh virusov v različnih vrstah tkanin in različnih postopkih pranja. To je privedlo do nekaterih napačnih informacij in pretiranih priporočil za pranje.“
»Podrobno smo preučili metode in raziskovalne prakse, ki jih uporabljata dr. Laird in njegova ekipa, in ugotovili, da je ta raziskava zanesljiva, ponovljiva in reproducibilna. Zaključek tega dela, ki ga je opravil DMU, krepi pomembno vlogo nadzora onesnaževanja – ne glede na to, ali je dom še vedno v industrijskem okolju.«
Raziskovalni članek je bil objavljen v reviji Open Access Journal Ameriškega združenja za mikrobiologijo.
Za izvedbo nadaljnjih raziskav je ekipa sodelovala tudi s psihološko ekipo DMU in univerzitetno bolnišnico Leicester NHS Trust pri projektu, s katerim je raziskala znanje in odnos medicinskih sester in zdravstvenega osebja do čiščenja uniform med pandemijo Covid-19.
Čas objave: 18. junij 2021